Kamera obscura, oko in napake očesa

UVODNA

MOTIVACIJA

 

Odgovori na naslednja vprašanja:

  1. Ali veš iz kje izhaja ime kamera?
  2. Ali veš, kaj je kamera obscura? (prebereš: kamera obskura)
  3. Zakaj so morali nekoč biti fotografi pokriti z blagom?

Sedaj odgovore na vprašanja poišči v predstavitvi.

Ali veš iz kje izhaja ime kamera?

Kamera je dobila ime po kameri obscuri (lat. camera obscura), ki v prevodu pomeni temna soba.

Kaj je kamera obscura?

Kamera obscura (ali temna soba) je predhodnica sodobnega fotoaparata.

Zakaj so morali biti fotografi pokriti z blagom?

Bistvo kamere obscure (ali temne sobe) je prav prostor, ki mora biti čim temnejši, zato so morali biti fotografi čim bolj pokriti, da so ustvarili čim temnejši prostor.

Kamera obscura in model očesa

Kamera obscura je temen prostor (škatlica), ki ima na eni strani majhno luknjico. Skozi luknjico se svetloba širi na drugo stran škatlice, kamor se projicira slika okolice z enakimi barvami kot jih ima okolica. Preslikavo drevesa prikazuje spodnja slika.

Slika okolice je v kameri obscuri obrnjena. To jasno nakazujejo različno obarvani žarki.

V zvezek si nariši spodnjo skico.

 

Oglej si še spodnji video, kjer je prikazana igra s kamero obscuro. Kamero obscuro lahko enostavno narediš tudi sam doma. Namesto pavs papirja lahko uporabiš papir za peko.

Če podrobneje opazuješ video posnetek, lahko opaziš, da čim več luknjic kot imaš, tem temnejše so slike – pikice na papirju.

Opaziš lahko tudi, da če je luknja prevelika, boš videl le obris luknje, ne pa okolice.

Poskusi tudi sam. Obljubim, da bo zabavno!

Pravijo: “Oči so ogledalo duše.”

Spoznajmo, kako pravzaprav sploh vidimo. Pogovarjali smo se že, da predmet vidimo, če se od njega svetloba odbije v naše oči in jo naše oči detektirajo (zaznajo).

Kako pa naše oči zaznavajo svetlobo?

Odbita svetloba, mora skozi roženico, šarenico in lečo, pasti na mrežnico, da predmet vidimo.

Roženica ščiti oko.

Šarenica uravnava količino svetlobe, ki pade v oko. Se širi in krči odvisno od količine svetlobe. Njeno odprtino pa imenujemo zenica. Če je svetlobe več, je bolj šarenica bolj razširjena, torej je zenica zelo majhna, če je svetlobe manj, je šarenica skrčena in zenica je velo velika.

Leča v očesu je zbiralna leča. Krčijo jo ciliarne mišice in s tem spreminjajo goriščno razdaljo očesne leče.

Mrežnica je sestavljena iz živčnih končičev, ki sprejemajo svetlobo. Slika, ki nastane v očesu, nastane na mrežnici in je obrnjena in pomanjšana. Naši možgani sprejmejo signale z mrežnice preko očesnega živca in sliko obrnejo.

Na mrežnici se nahaja tudi rumena pega. Če svetloba pade na rumeno pego, potem oko zaznava barve.

Napake očesa so naslednje:

  • kratkovidnost
  • daljnovidnost
  • barvna slepota
  • astigmatizem
  • škiljenje

Oseba škili takrat, ko je eno oko usmerjeno v predmet, drugo oko pa mu ne sledi.

Astigmatizem je napaka, kejr je slika nepravilno oblikovana, saj vsi žarki svetlobe ne sekajo na mrežnici.

Barvna slepota je dedna napaka, kjer ljudje ne zaznavajo vseh barv.

Odkrivamo jo s takimi slikami:

Kratkovidnost je napaka, ko človek ne vidi ostro dlje oddaljenih predmetov. Ostra slika oddaljenih predmetov nastane pred mrežnico. Napako popravimo z razpršilno lečo, ki svetlobo pred očesno lečo razprši.

Daljnovidnost je napaka, ko človek ne vidi bližnjih predmetov. Ostra slika bližnjih predmetov nastane za mrežnico. Napako popravimo z zbiralno lečo.

Za konec na spletu poišči še optično prevaro in jo prilepi v skupni padlet (povezavo najdeš spodaj). Poskusi poiskati najbolj zanimivo optično prevaro. Pazi, da ne objaviš enake, kot jo je že nekdo pred teboj. Velja: Kdor prvi pride, prvi melje. Zraven še kaj dopiši, da bo bolj zanimivo. wink

Dostopnost